Till undermeny Karta Kontakt

Šukar aljan ki Knivsta

I Knivsta komuna i maškar e Švedijakiri šerali diz Stockholm hem univerzitetikani diz Uppsala. I Knivsta i jek kotar e Švedijakere komune so barjola but sigate. Oj i jek terni komuna bute čhavencar hem terne komunakere žitelencar.

Tu sian šukaralo (dobrodošlo) te kontaktirine e komuna

Te isi tut pučiba so mangea te čhive e komunake tegani tu sian šukaralo ko Kontaktcenter Knivsta. Othe šaj arakhea tut jekhe komunalikane drumoingardžiaja so ka pomožinel tut informaciaja hem drumoingaribaja. Te trebindža tuke tumačibe - i komuna šaj dela tut odova. Ko Kontaktcenter isi personali so vakerela i anglikani čhib. 

  • Avibaskiri adresa: Knivsta kommunhus, Centralvägen 18
  • Telefoni: 018-34 70 00
  • Obično butikeribaskoro vreme: Ponodelniko dži ko paraštune (petko), 8 – 16.30.

Jek komuna funkcirinela adžahar

I Švedija tani ulavdi ko 290 komune. Ki sakoja komuna isi jek organizacija soj odgovorno bašo hembut buča keda i ko pučibe o društvena (sarinikane) servisija kori so bešeja, ko primer angliškola, škola, socijalno, švedikani čhib e avrialavutne manušenge, biblioteka hem spasibaskoro (vakilibaskoro) servisi.

E komunakiri buti financirinela pe kotar o porezi (deisibe) so pokinela pe kotar o manuša so bešena ki komuna. E komunake dela pe love hem kotar i država (raštra). Bašo disave ple servisija i komuna lela taksa bašo odova.

But tari pli buti so kerela i komuna tani bazirimi kotar o zakonija so anena pe taro Švedijakoro parlamenti.

Ko odlučinela (čhinavkerela) ki komuna

E Komunakoro godidejbe tano hembaro odlučibaskoro organi ki komuna. E Komunakoro godidejbe ki Knivsta isi ole isto rolja bašo manuša so bešena othe kova so dindža pe taro Švedijakoro parlamenti sa e manušenge ki Švedija. 

Ko sakova štarto berš o manuša so bešena ki komuna birinena save političarija ka oven ko komunakoro godidejbe ko avutne štar berš. Bašo odova vakerela pe Mandateskoro periodi.

Jek kotar o najvažna rešenja (čhinavkeriba) so anela sakova berš o komunakoro godidejbe tano, so ka kerel i komuna hem bašo so ka del pe prioriteti (prednost) ko berš so avela. Manuš odlučinela hem kobor porezi (deisibe) ka platinen o manuša so bešena ki komuna hem sar ka ulaven pe o love baše komunakere razna (sajavera) butikeriba.

Ko mandatikano periodi 2015 -2018 i komuna Knivsta ingarela pe e bučaja taro duj tikne minoritetija (jek mandati=jek than ko komunakoro godidejbe) :

15-minoriteti

  • Moderaterna (M), 8 mandatija
  • Centerpartiet (C), 3 mandatija 
  • Kristdemokraterna (KD), 3 mandatija
  • Folkpartiet liberalerna (FP), 1 mandati

14-minoriteti

  • Socialdemokraterna (S), 6 mandatija 
  • Knivsta.Nu (KN.NU), 4 mandatija
  • Miljöpartiet (MP), 2 mandatija 
  • Vänsterpartiet (V), 2 mandatija

Sverigedemokraterna (SD) 2 mandatija

Telo o Komunakoro godidejbe kerela buti e komunakoro ingaribe kova tano hempaše e komunakere godidejbaske hem so praktizirinela odova so rešinela e komunakoro godidejbe. Ko zavisnost sar birinela pe, ko sakova štarto berš, e komunakoro godidejbe čhivela odole političaren te oven ko komunakoro ingaribe hem ko komunakere komisije. 

E komunakere ingariba isi jek generalno odgovornost baše komunakiri ekonomija hem te kerel pe e komunakere godidejbaskere rešenja so pošukar so šaj.

Taro politikane komisije: 

  • Kherengiri hem trujalipaskiri komisija (Bygg- och miljönämnd)
  • Komisija bašo sainipaskoro angledžajbe (Samhällsutvecklingsnämnd)
  • Socijalno komisija (Socialnämnd)
  • Školujbaskiri komisija (Utbildningsnämnd)

Administracija

Komaj sa o komunalikane političarija kerena buti politikaja ko plo slobodno (mukhlo) vreme. Bašo plo pomoč o komunakoro ingaribe hem komunakere komisije isi olen jek administracija kori so kerena buti kancelaristija (službenikija). O kancelaristija kerena buti planiribaja hem praktiziribaja odova so rešinena e komunakere političarija. E komunakoro direktori isi ole najbaro odgovornost baši administracija koja tani ulavdi ko razna šerale kancelarije. Sakoja šerali kancelarija isi ola jek šefi so odgovorinela baši i buti.

Buteder informacija baši Švedija hem švedikano društvo (sarinipa)

O webbthan Informacija baši Švedija (Information om Sverige) obratinela pe tuke so sian nevo ki Švedija. Othe tu arakheja informacija bašo švedikano društvo hem odgovor keda i ko pučiba khera/stanija, nasvalipaskoro arakhiba hem o školujba. Othe isi informacija bašo tle pravija (hakija/durustipa) hem sar šaj te ave ko kontakti e vlastencar sar nevo manuš ki Švedija. Tu šaj te rode buti, te dikhe koja ambolanta tuke hempaše hem škola.

Koristin akava webbthan sar gajdi bašo švedikano društvo. Akaja informacija tani kerdi ko buteder čhibja.

www.informationsverige.se

Švedikani čhib bašo avrialavutne manuša

I švedikani čhib bašo avrialavutne manuša tano jek fundamentalno školujbe baši švedikani čhib hem introdukcija (sikavibe) o švedsko društvo. Akava školujbe obratinela pe angleder sa e manušenge so isi olen pherde berša (vozrasna) neve avrialale manuša hem našlemanuša ama hem okole manušenge soj tane poviše vreme ki Švedija.

Bešibe /stani/kher

Ki Knivsta komuna isi razna alternacije bašo bešibaske forme. Ko Knivstakoro centar isi poviše zgrade hem bašo lejbe ki kirija (kirijakoro pravo) hem bašo kinibe stani. Ko javera komunakere thana isi pherdo bešibe kori so e manušen isi olen olengere tikne khera hem khera ko redo.

Kirijakoro pravo (Hyresrätt)

Knivstabostäder i e komunakiri kherengiri firma so adnministririnela i komuna. Obratin tut ki Knivstabostädereskiri recepcija te šaj te dikhe save šaipa isi bašo lejbe kirijakoro stani ja pale te isi te puče diso:

  • Tel: 018-34 71 30
  • E-pošta: hyrbostad@knivsta.se 
  • Obično butikeribaskoro vreme: Ponodelniko, sreda hem paraštune (petko), 08:00 – 09:30.

Te mangljan te beše ko Knivstabostädereskere kirijakere khera/stanija tegani šukar i te džane kaj e adžikeribaskoro redo tano but baro, odoleske čhiv tut ko redo so posigate so šaj.

Kindo kher/stani, lično kher

Te isi tut šaipa te kine jek kher/stani tegani šaj but posigate te arakhe tuke bešibaskoro than ki komuna. Isi buteder poserdibaskere firme so šaj te pomožinen tut te arakhe kinibaskoro stani ja pale kher.

Džubrengoro (gunojengoro) sortiribe baši natura

E komuna isi odgovornost te kerel buti e e džubraja taro tlo kher. Odova kerela pe adžahr so ljela pe o džubre ama soj sortirimo tutar hem mukhlo tutar, o pakovke hem disavo džubre mukhela pe ko sortiribaskere centrija (återvinningsstationer) ja pale ko komunakoro palekoristibaskoro centri (återvinningscentral). O cili e sortiribaja tano te tiknjarel pe e reursengoro hardžibe. Okola iljačija so na koristinena pe šaj mukhena pek i Apoteka.

Sortiribaskere centrija

Keda sortirineja tle pakovke hem mukhea olen ko sortiribaskere centrija, odoleja tu leja aktivnot than ki palekoristibaskiri buti. Ko sortiribaskere centrija šaj mukhea maškar o javera buča: metali, zorali hem kovli plastika, kartonija, biboime hem boime staklia hem nevipaskere ljila. Plus odova isi than baterienge a ko disave thana isi than hem khedibaske šea hem tekstili.

Palekoristibaskoro centri

Ko palekoristibaskoro centri šaj mukhea sa o elektrikano džubre (gunoj) so na trebela tuke. Odova šaj te ovel šporeti, frižideri, kompjuteri ja pale televizija. Tu šaj te mukhe avlinakoro džubre sar soj o granke, tikne kašta ja pale javera gradežna džubre. Ki palekoristibaskiri centrala šaj mukhea hem o koristime baterie hem o opasno džubre hem rastoribaskere panja. 

Butikeribaskoro vreme: 

  • Utorko/ftorniko hem četvrtko 14 – 20
  • Savato hem puranokurko 9 - 16

Čhave hem terne

E komuna isi odgovornost sa e čhavenge heme e ternenge so bešena ki komuna. O čhave hem o terne so bešena ki Švedija isi olen pravo baši angliškola hem školujbe. E komuna isi dužnost hem bašo o čhave so ovena maltretirime fizički ja psihički, bizo razlika dali ola bešena jekhe vremeske ki komuna ja pale permanentno. Odova tano o socijalno servisi tari komuna so kontrolirinela sar i e čhaveske hem te trebindža dela e familijake dumodejbe.

Angliškola e čhavenge taro 1 – 5 berš

Ki Knivsta isi angliškola hem pedagogikano arakhibe e čhavenge taro 1 – 5 berša. I komuna lela jek taksa bašo mukhibe e čhaven ki angloškolakiri buti. Sa e čhaven isi pravo te len than ki opšto angliškola taro odova dive keda pherena trin berš. Te džal pe ki opšto angliškola tano bilovengoro.

Angloškolakoro klasi

Sa o čhave so pherena šov berš šaj te len te džan ko angloškolakoro klasi. Tut isi šaipa te birine ki savi školakoro angloklasi ka džal tlo čhavo. Akaja buti kerela pe trin sahatija ko dive, odova kerela pe ko školakoro lokali. Te džal pe ko angloškolakoro klasi na koštinela ništo.

Osnovno/Fundavni /teluni škola

O čhave so pherena efta berš ko avgusti masek tegani ola lena te džan ki osnovno škola. Ki Švedija isi školakoro dužnost (školakiri dajatva), odoleske sa o čhave ki Švedija mora te džan ki enja beršengiri osnovno škola. O džaljbe ki škola tano bilovengoro. Ki Knivsta isi deš osnovna škole.Te gelo tlo čhavo ko jek angloškolakoro klasi tegani o čhavo ka produžinel te džal ko 1-to klasi ki isto škola. Tlo čhavo te na gelo ko angloškolakoro klasi tegani ka nudinel pe tuke jek škola soj tuke paše kori so bešea. Te mangljan te menine i škola hem te isi than ki odoja škola kori so mangea tlo čhavo te džal, odova šaj te kerel pe.

Mukhlo vremeskorothan (Fritidshem)

O čhave taro šov dži ko dešuduj berš isi olen pravo te džan ko mukhlo vremeskoro than o daja-dada te džana ki buti ja pale te studirinena. E mukhle vremeskorothan kerela pe ko školakoro lokali. I komuna lela jek suma love keda o čhave džana ko akava than.

Gimnazikani škola

Ked manuš i gotovo e osnovno školaja tegani manuš šaj rodela than ki gimnazija. I gimnazija tani kerdi jekhe trine beršengere programeja. Isi nacionalno programi hem jek programi specijalno liniencar. Isi hem jek introdukcijakoro programi okolenge so na pherena o uslovija bašo nacionalno programi. O nacionalno programi šaj dela kompetencija te džal pe palo odova ko univerzitetikane studie. Okova so bešela ki Knivsta komuna, šaj rodela te džal ki gimnazija ki Knivsta, ki Uppsala ja pale ko javera komune. Ki Knivsta isi i Sjögrenska gimnazija so nudinela buteder programija zanatenge. Ki odoja škola isi hem introdukcijakoro programi.

Negujbe hem dumodejbe kotar o socijalno servisi

I komuna odgovorinela bašo negujbe hem dumodejbe e manušenge soj uperder o 65 berš hem e manušenge so isi olen funkciniribaskoro čhinavibe. Akava dumodejbe šaj dela pe khere ja pale manuš te bešela ko jek specijalno bešibe. Te isi manuše jek funkciniribaskoro čhinavibe hem te isi ole pohari taro 65 berš tegani da šaj dela pe dumodejbe ki sakodivesutni buti ja pale ki javer buti. Sa o arakhibe hem i nega ki Knivsta komuna formirinela pe ki pašesuradnja/sorabotka e manušea kaske so trebela o dumodejbe hem e familiaja. I nega ka pomožinel te ovel manuše jek nazavisno (biadhinalo) šukar dživdipe. E manušen so isi olen funkciniribaskoro čhinavibe ko but vreme ja pale zastalno hem so našti te vozinen pe e opšto komunikaciencar olenge šaj dela pe nasvalengoro transporti (färdtjänst). E nasvalengere transportea manuš šaj džala maškar i Knivsta hem Uppsala. Okova so mangela te džal avri taro akala komune trebela te rodel Saphuvjakoro nasvalengoro transporti (riksfärdtjänst). O socialno servisi šaj dela dumo hem baši ekonomija, baši zloupotreba hem pomožibe e čhaven hem e familijen so isi olen pharipe.

Kaj te šaj te del pe tuke tari komuna nega ja pale dumodejbe, tu trebela te beše ki Švedija ja pale te ove registririmo sar azilanti.

Te uljan nasvalo

Sarine so bešena ki Švedija isi olen pravo bašo nasvalipaskoro arakhibe. Okova soj azilanti isi ole pravo bašo sigutno (hitno) arakhibe hem dandengoro arakhibe a isto adžahar baš dajengoro arakhibe, bijanibaskoro arakhibe, bašo khamnipa čhivaibaskoro arakhibe hem arakhibe palo peravibe (aborti). 

O čhave hem o terne teleder 18 berš isi olen pravo bašo bilovengoro nasvalipaskoro arakhibe hem dandengoro arakhibe.

Te bešea ki Knivsta hem te uljan nasvalo tegani šaj te obratine tut ko Landstingetk i Uppsala trujalipa:

  • Telefoni: 018-611 00 00.
  • Webb: www.1177.se/Uppsala-lan/
  • Godidejbe hem podrška keda tu ja pale javer džiko tari familija tane nasvale: www.1177.se. I informacija tani hem ko javera čhibja na samo ki švedikani.

Te trebela tuke sig pomoč

Te thabljola diso, te ule disave nesreče (bibahtalipa), sigutne nasvalipa, nasilna ja pale pretibaskere situacije tegani telefonirin 112 Te kerdža pe disavo phagibe prema tute kontaktirin e policija ko telefoni 114 14.

Kultura hem rekreacija (mukhlovakti)

Knivsta biblioteka

I Knivsta biblioteka i ki komunakoro kher, Centralvägen 18. I biblioteka tani khedibaskoro punkti bašo sa o berša. Akate okova so mangela te čitinel šaj arakhela jek razno ponuda sar baši šukar literatura adžahar hem baši bučakiri literatura. Plus odova nudinela pe čhavorikano programi teatarea hem filmea, manuš šaj te rezervirinel kompjuterija bašo okola so koristinena Internet hem but javera buča. Kaj te šaj te le udžuli (teli kirija) tari biblioteka – ka trebel tut jek udžulibaskiri karta. O personali ki biblioteka šaj pomožinela tut te le je asavki karta. I karta tani bilovengiri ama trebela te legitimirine tut. Normalno butikeribaskoro vreme:

  • Ponedelniko 12 - 17
  • Ftorniko/utorko - četvrtko 10 - 20
  • Paraštune/petok 12 - 17 
  • Savato 11 - 15

Kulturikane klubija/khediba

Isi pherdo klubija ki komuna so kerena buti razno kulturajab uti, ko primer horengoro giljavibe, kamerikani muzika, tradicionalikani muzika, umetnost (džankeribe), teatri hem tanci. Ker kontakti te isi tut interesi!

Husabymarken

Šukar aljan ko maškarunovakti! Ko purane turnirija, vitezikane procesija, rašaja (popija) hem kalugerke, kralija (thagara) hem kralice (thagarnja), peravibaskere kheliba, kurko hem nardno muzika hem jek saem taro 14.to šelberšipa ko Husby-Långhundra khangiri. Akava kurko/vašari ovela sakova berš ko početko taro juni masek.

Sastipaskoro kher - Hälsohuset

E sastipaskoro kher, o komunalno sastipearakhibaskoro objekti, nudinela komaj sa keda i ko pučibe o sastipaskoro arakhibe hem treniribe. Akate isi jek bazenti taro 25 metre bašo treniribaskoro plivibe hem bašo khelibe hem treniribaskiri sala neve mašinencar. Ko grupno trebniribaskere lokalija organizirinela pe aerobik, treniribaskere točkija, step up, joga hem javera buča. 

  • O Hälsohuset tano ko Forsbyvägen ki centralno Knivsta. 
  • Tel: 018-34 77 30

Khelibaskere thana

Isi pherdo khelibaskere thana ki centralno diz, othe sa o čhave tane šukarale (dobrodošla) te khelen. Jek kotor taro khelibaskere thana tane e angloškolengere hem e školengere hem diveskoro ola koristinena olen ki pli buti. Ama ko javera vremija sa o čhave šaj te aven hem te khelen.

Elektrikane tragija

O Elektrikane tragija tane kerde taro poviše phiribaskere drumija kola tane razno bare hem but olendar tane elektrikaja. Jevendeske isi tragija bašo baro relacijakoro skijibe, bašo skijibe phaljaja hem obično skijibe, uzo akala tragija isi valingkolibe. Paralelno e elektrikane tragoncar isi hem jek drumo točakonge mountain-bike. Ko odova than isi duj perkkingija. Ko jekto reseja kotar o Brunnbyvägen a o dujto taro Boängsvägen.

Nandžojbaskere thana

  • O nandžojbaskoro than Särstabadet ko ezero Valloxen - Knivsta centralikano than uzo Valloxvägen
  • O nandžojbaskoro than Brunnbybadet ko Valloxen - Drumo 277 isočno taro E4, 500 m
  • Oxtorget ko Kungshamn-Morga prirodno rezervati, ezero Mälaren - drumo 255 Kungshamn Morga prirodno rezervati
  • Eda nandžojbaskoro ko Edasjön - Tari Knivsta dža desno uzi Lagga khangiri, pratin o drumoskoro nišani premal Eda

Natura- hem rekreaciakere thana

Maškar o bare dizja nudinela i komuna Knivsta čisto (uže) ezerija, nive barvale floraja, bare veša, naturalno/prirodno rezervatija hem rekreaciakere thana phiribaskere drumoncar hem skijibaskere thanencar. E zakoneja bašo ovibe ki natura, ki Švedija isi sarinen šaipa te dvižinen pe slobodno ko veša hem ki phuv. O zakoni bašo ovibe ki natura tano kerdo odolea so sarinen amende isi amen odgovornost baši i natura, o životinje (džanvarija) – te la amencar amaro džubre khere, na tharaja nikad jag angleder te dikha soj odova so važinela prvo, na khedaja okola luludža soj tane retka hem sikavaja respekti bašo o khera othe hem o prifatna phuvja. But i važna te ikera amen ko akava but purano hadeti hem te koristina o zakoni bašo ovibe ki natura respekteja. Angleder te dža ko natura, čitin hari poviše ko Naturvårdsverketeskoro webbthan. I informacija othe i ko but čhibja. 

O ezero Valloxen

O ezero Valloxen tano e Knivsta manušengoro najbaro rekreacijakoro paradisi. Ov ovela okolinimo taro gavutnikane bare khera hem nudinela šukar nandžojbaskere thana. Jevendeske o ezero tano pherdo manušencar so skijinena.

Naturakoro rezervati Kungshamn-Morga

O but šužo naturakoro rezervati Kungshamn-Morga, uzi plaža ko ezero Mälaren, isi ole but mešime buča, čajraribaskere thana, plažakere thana hem veša.

O baro veš Lunsen

O baro veš Lunsen, kori so o južno kotor pašljoja ki Knivsta komuna,odova tano jek but šukar purano veš divo karaktereja hem bute phiribaskere tikne drumoncar.

Upplandsleden

Jek 400 kilometrija phiribaskoro drumo kotar Dalälven ko sever dži ko Mälaren ko jug. Kotar i Knivsta tu šaj te džakoro sever taro veš Lunsen ki Uppsala ja pale južno ki Sigtuna. Ki sastrinali stanica ki Knivsta isi jek phanibaskiri linija. Jek jekčhanutni karta baši Knivsta komunakoro rekreacijakoro than hem nandžojbaskere thana (pdf)

Pretprijatije/firme

O industrije hem o firme mangena te oven ki Knivsta, angleder sa odoleske so o than tano ko jek regioni kori so bešena jektretina taro švedijakere manuša. Ekvaš taro e phuvjakere istraživačija hem o kapaciteti bašo angledžajbe tano ko akava regioni.

I Knivsta komuna dodžarela but šukar neve firmen. Amen mangala te ločhara so buteder so šaj ko primer keda kerela disavo objekti hem ko sa o javera čhanija te pomožine ko nevo etabliribe.

Phuv hem lokalia

I Knivsta komuna i ko jek zoralo bajrojbe hem o centri lela te ovel jek moderno tikni diz. O cili tano ko 2025 berš te oven 25000 manuša so ka bešen othe. Kerena pe pherdo detalno planija kaj te šaj te džal pe ponodori e bajrojbaja hem kherencar/stanencar hem firmengere lokalencar bašo bikinibe, kancelarie, restorantija hem kafeterije.

Isi pherdo slobodno phuv ki Knivsta hem tikne hem bare firmenge, sar ko centar adžahar ko Ar industrikanot han uzo E4. Avri taro centar isi jek phuvjakoro than soj šukar bašo pophare buča.

Ar industrikano than

E firmengoro parko Ar tano uzo autodrumo E4 maškar o Stockholm hem Uppsala. O duripe othar dži ko Stockholm nane ni 50 km, a dži ki Uppsala ni 20 km, a dži ki Arlanda aerdrumo isi 10 km. Disave šel metre othar tano o ezero Valloxen. Phiribaskoro drumo, škola hem vilengoro than bajrola ko akava than. I Knivsta centri serviseja, kinibaskere buča, i sastrinalistanica i ni duj kilometre taro Ar. Ko Ar isi slobodno phuv bašo kancelarije, industrija, vasutnebučake hem bašo bare phare kinibe. Akana isi jek 50 firme so kerena buti industriaja, tehnikaja hem angledžajbaja.

Komunikacije

O than maškar o Stockholm, Uppsala hem Arlanda hem o but šukar kerde komunikacie kerena i Knivsta komuna te ovel interesno bešibaske hem firmenge. Sastrindžaleskoro drumo /železnica 30 minutija taro Stockholm, 10 minutija tari Uppsala, 8 minutija tari Arlanda Statens Järnvägar: Komaj 30 džajba ko dive taro hem dži koStockholm a isto adžahar tari hem dži ki Uppsala ko sakova sahati ja pale ekvaš sahati ko zavisnost taro vreme hem dive.

Pendeltåg Stockholm-Arlanda-Knivsta-Uppsala
Ekvašsahateskoro vozibe, dži ko 30 džajba ko dive ko solduj relacije.

Ujrajbe

I Arlanda internacionalno aerodromi tano 15 km južno tari Knivsta, šukar komunikaciencar dži ko aerodromi hem taro aerodromi.

Aftobuzi

Maškar i Uppsala hem Knivsta isi komaj 40 džajba taro ponedelniko džiko paraštuj/petko, a amškar i Arlanda hem Knivsta komaj 30 džajba ko dive.

E4 - autodrumo

Dži ki Uppsala lela komaj 15minutija, dži ko Stockholm komaj 40 minutija, dži ki Arlanda komaj 15 minutija

Drumo 77

Akava drumo ingarela koro istok ki obala maškar o javera thana ko Norrtälje ohem o pristaništeki i Kapellskär rodeja (panidžalea) maškar o javera thana koro Åland hem Finska, Rusija hem ko Baltikane phuvja.

Iran/prevedin sa e weppthaneskiri informacija e Google Translatea

Isi šaipa te iranel (prevedinel) pe sa i informacija taro webbthan kori so lela pe ko pomoč taro Google Translate. Ama amen našti te garantirina kobor i točno o prevediba odoleske so odova tano mašinakoro prevedibe. 

Akate isi informacija sar šaj te koristine o Google Translate (o instrukcie tane ki anglikani hem švedikani čhib).

  • Senast uppdaterad 15 dec 2015